O NAMA

MIHA IN MARUŠA

Moja pot se ni začela z učenjem ali tehnikami, temveč s tihim vedenjem. Že kot otrok sem globoko čutil naravo – njen ritem, njeno govorico in njeno prisotnost. Takrat teh občutkov nisem znal razložiti, niti jih umestiti v svet, v katerem smo vzgajani bolj za razum kot za čutenje. Danes vem, da sem takrat še živel bližje izvoru – tam, kjer meja med človekom in naravo ne obstaja.
Z odraščanjem je ta stik zbledel, a klic je ostal. V meni je rasla potreba po razumevanju samega sebe, po iskanju resnice onkraj vlog, poklicev in pričakovanj. Vedel sem, da moja pot ni povezana s tem, kar počnem navzven, temveč s tem, kar sem v svojem bistvu. Notranji glas me je vodil, čeprav ga dolgo nisem znal slišati jasno.
Na poti samospoznavanja sem se srečal z Reiki energijo, športom kot obliko prisotnosti v telesu ter dolgimi potovanji po Aziji, kjer
sem se učil skozi izkušnjo, ne le skozi um.
Pomemben mejnik je bila Duhovna šola, saj mi je pomagala povezati razpršena znanja in doživetja v smiselno celoto. Skozi leta sem se udeleževal meditativnih, tantričnih in samospoznavnih delavnic, sodeloval na glasbenih in transformativnih festivalih ter srečeval ljudi, ki so delovali kot ogledala moje lastne preobrazbe.
Kljub vsemu znanju pa je v meni ostajalo vprašanje brez odgovora: “Kdo sem v resnici in kakšna je moja naloga v tem življenju?”

Prelomni trenutek je prišel, ko je v moje življenje vstopila vedska igra LEELA – starodavno orodje zavesti, ki izhaja iz istega polja modrosti kot šamanske tradicije sveta. Leela ni učenje, temveč spominjanje. Uči nas, da je življenje sveta igra zavesti in da se resnica razkriva takrat, ko si dovolimo videti sebe brez iluzij. Skozi Leelo so se odprle globlje povezave – med menoj in naravnimi silami, med človekom in vesoljem, med vprašanjem in odgovorom, ki ne prihaja od zunaj, temveč iz notranje tišine. Vse, kar sem doživel prej, je dobilo pomen. Pot se je iz iskanja preoblikovala v vračanje – vračanje k izvoru, k telesu, k srcu in k duši.

Danes stojim tukaj kot spremljevalec na poti. Ne kot učitelj, temveč kot nekdo, ki hodi. Zavedam se, da ima vsak svojo pot, a cilj je skupen – spomniti se, kdo smo, preden smo pozabili. Svoje izkušnje in znanja delim z ljudmi, ki čutijo klic, ki so pripravljeni pogledati vase in stopiti v dialog z življenjem, naravo in lastno resnico. Kajti pot zavesti nas vedno vodi domov – tja, kjer smo že bili.

Moj začetek dušne rasti se je začel z notranjim klicem po globljem razumevanju sebe, življenja in svojega poslanstva.
Pot me je vodila skozi različne energijske in duhovne prakse, kot so Reiki (Usui, Kundalini in angelski),
kjer sem se naučila čutiti energijo in zaupati svoji intuiciji.
Sčasoma sem svojo pot poglobila tudi skozi intuitivno masažo, zvočne kopeli, risanje mandal in energijskih slik ter izvajanja joge za otroke.

Naučila sem se izražati notranje občutke brez omejitve razuma – samo skozi tok, občutek in zaupanje procesu. Otroci so zame globok duhovni dar in hkrati dodaten, zelo močan razlog, da se učim, rastem in razvijam. Skozi njih se srečujem z najglobljimi deli sebe. Zrcalijo moje moči in me učijo brezpogojne ljubezni, popolne prisotnosti v trenutku, ranljivosti in iskrenosti srca. So moji mali veliki učitelji, ki me vsak dan vodijo bližje k moji duši. Ob tem čutim močno željo, da to znanje, izkušnje in občutke predajam naprej.

Želim pomagati ljudem, da se povežejo s sabo, začutijo svojo notranjo moč, najdejo svoj mir in svojo pot. S svojim delom želim ustvarjati varen prostor za zdravljenje, rast in prebujanje srca. Moja pot je pot vračanja domov – k sebi, k svojemu srcu, k svoji resnici.
SVOJO POT ŽIVIM ZAVESTNO IN S HVALEŽNOSTJO ZA VSE IZKUŠNJE, KI ME OBLIKUJEJO
IN VODIJO.